Breskve

Na lepotnem tekmovanju vseh sadnih vrst bi bile breskve nedvom­no na prvem mestu. Vendar niso le lepe le na pogled, tudi na otip so mehke in žametne in kar vabijo, da ugriznemo vanje. Neverjetno je, koliko vitaminov in biološko aktivnih snovi skrivajo v sebi. Breskve izvirajo s Kitajske, danes pa so najbolj razširjene v sred­njeevropskem prostoru. Rastejo tudi v drugih zmerno toplih prede­lih, kot so Južna Afrika, Nova Zelandija in ZDA. Večino breskev uvozijo iz Italije, Grčije in Španije, v zimskem času pa z južne polob­le. breskevObstajajo sorte z rumeno zeleno, rumeno ali ognjeno rdečo lupi­no, ki je vedno žametno dlakava. Gole breskve imenujemo nektari­ne (koščica se lahko izlušči) ali brunjole (koščica se težko izlušči). Rumena, oranžna, rdeča – barve dajo slutiti veliko količino karoti­nov (rastlinska barvila) v lupini in v mesu. Breskve potrebujejo ka­rotine za obrambo proti žuželkam, bakterijam, glivam in drugim naravnim sovražnikom. Drobne dlačice žuželkam še dodatno ote­žujejo življenje. Ksantofili (rumena barvila) varujejo pred učinki premočne sončne svetlobe. Brez zaščitnih barvil bi sončna svetlo­ba v celicah povzročala nastajanje škodljivih prostih kisikovih radi­kalov. Ko se karotini, ksantofili in druge rastlinske obrambne sno­vi vključijo v človeško presnovo, še naprej nadaljujejo s svojo os­novno varovalno nalogo. Zaradi tega so breskve tako zdrave. Breskev je tipično sadje za stresne razmere, saj varuje telesne celi­ce in nam tako zvišuje kondicijo in vitalnost. Velika vsebnost nia­cina (vitamin B3) v povezavi z magnezijem, selenom in cinkom nam vedri razpoloženje in preganja nemir in živčnost.

Zdravljenje z breskvami:

  • Krepijo imunski sistem, varujejo pred prostimi radikali,
  • krepijo vezivna tkiva, žile, srce in krvni obtok,
  • zvečujejo odpornost proti stresu,
  • pomagajo pri živčnem nemiru, razdražljivosti, občutku strahu,
  • pospešujejo gibanje hrane skozi črevo, odpravljajo zaprtost,
  • delujejo odvajalno, pomagajo pri hujšanju.

Breskve niso vedno enako kakovostne – svojo značilno aromati­čno sladkobo in bogastvo soka razvijejo šele v zadnjih dnevih zo­renja. Zato posezimo raje po domačih breskvah, ki so dozorele na drevesu in so bile obrane tik pred prodajo. Uvožene breskve pogo­sto oberejo, še preden dozorijo, in jih nato do zrelosti pripravijo z umetnimi sredstvi. Posledica je manjša vsebnost vitaminov. Količina pomembnih mikroelementov, kot sta cink ali selen, pa je skoraj popolnoma enaka kot pri naravno dozorelih plodovih. Breskve, ki rastejo v bližini močno prometnih cest ali avtocest, so pogosto obremenjene s težkimi kovinami. Uvožene so poleg tega pogosto še škropljene s kemičnimi sredstvi za zatiranje plevelov in žuželk, sredstvi za zatiranje plesni ter gnojene s strupenimi umetnimi gnojili. V vsakem primeru moramo torej breskve pred uporabo temeljito oprati z vročo in hladno vodo. Najboljše, a seveda tudi najdražje breskve lahko kupimo v trgovinah z naravno pridelano hrano ali pri biološkem pridelovalcu .

  • V naravi velja: lepši kot je plod, bolj kot je pisan, napet in poln, mlajši je. Vsa mlada zelenjava in dozoreli sadeži vsebu­jejo pomlajevalne učinkovine, kot so karotini, nukleinske kis­line in vitamin C. Teh se nikakor ne moremo preobjesti. Že nekaj dni po obiranju – večinoma kot posledica prostih radi­kalov – se prične propadanje učinkovin. Stare, nagubane breskve ne morejo več zaustaviti procesov staranja .
  • Pripravimo si torej svojo lastno lepotilno in pomlajevalno kuro z okusnimi breskvami. Lahko jih uživamo surove ali jih pripravimo kot enega številnih desertov.

Breskve lahko hranimo le kratek čas, zato jih moramo hitro poje­sti. Sadeže moramo dobro oprati, da izperemo škodljive snovi iz nežnega puha na lupini. Pri pogostem uživanju uvoženih breskev ( na primer pri otrocih) jih je bolje olupiti. Lupljenje bo prav eno­stavno, če jih prej poparimo z vrelo vodo. Semena breskev vsebujejo cianovodikovo kislino, oziroma snovi, iz katerih v telesu nastane cianovodikova kislina. Če je breskev namenjena majhnemu otroku, moramo zato peško, ki včasih lah­ko razpade, previdno odstraniti iz plodu.

This entry was posted in Vzdrževanje telesne teže, Zdravo hujšanje. Bookmark the permalink.

Comments are closed.